🌿 Leto 1990

Ležanje v bolniški postelji, gledanje v strop in štetje sekund - tako se je nenadoma začelo novo poglavje mojega življenja. Takrat, ko bi moral biti moj 18. rojstni dan prepojen z brezskrbnimi spomini, se je spremenil v učno uro o krhkosti človeškega bivanja. V tistem trenutku, zlomljena, a ne poražena, sem se naučila prve lekcije o manifestaciji: moči človeškega duha in njegove sposobnosti, da najde svetlobo v najtemnejših tunelih. Kdo bi si mislil, da bo divja vožnja v dolino prinesla tako streznitev? Zabava, smeh in adrenalin so se v trenutku spremenili v boj za normalnost, ki sem jo do takrat jemala za samoumevno. Pot se ni končala z diagnozo; pravzaprav se je šele začela. 🌤️ Vsak izziv nosi s seboj seme priložnosti in moja nevidna rana - počena vretenca - je postala katalizator za potovanje, ki je preoblikovalo ne samo moje telo, temveč tudi mojo dušo. Nisem se predala strahu pred neznanim. Namesto tega sem izbrala pogum in raziskovanje globin notranje moči. Joga ni bila zgolj telesna praksa; bila je moj zemljevid, moj kompas in moja terapija. Naučila sem kako manifestirati. Z vsakim dihom, z vsakim položajem sem se pogovarjala z delčki sebe; potrebovali so pogum in ljubezen. 🌱 Danes, ko se ozrem nazaj opazim, da nisem samo preživela; zacvetela sem. Moje telo ni le zdržalo, ampak je uspelo tudi skozi čudež nosečnosti. Zavedam se, da smo ženske prejemnice edinstvenega darila - sposobnosti biti ustvarjalke življenja. To spoznanje je bila osnova moje manifestacije, moje odločnosti, da bom nekoč postala mama. To je bil moj ZAKAJ!

S to zgodbo želim spomniti na upanje, moč, hvaležnost in predvsem neustavljivo ljubezen do življenja.

Ne glede na ovire, ki stojijo na poti, ne glede na nevidne rane, ki jih nosiš, moč manifestacije je v vsakem od nas. Izberi pogum, izberi ljubezen, izberi SEBE!

Nikoli, res nikoli ne podcenjuj, kam te lahko pripelje pot transformacije. ✨💖

📸Moj največji ZAKAJ - K. Satya je zdaj že odrastel ;)

P. S.: Prave energije, delajo čarovnije!